Že 20 tisoč let pred našim štetjem so nastajale prve stenske slikarije in ponekod so se ohranile do današnjih dni. 16 tisoč let pa je moralo miniti, da se je pričela prečudovita zgodba o pisavi. Najstarejši znani zapis je iz 4. stoletja pred našim štetjem in najprej so bili to klinopisi, hieroglifi in kitajske pismenke, ki imajo skupno lastnost: sestavljeni so iz celih besed ali zlogov, za kar je potrebno poznavanje velikega števila posameznih znakov. Medtem ko pri črkopisu lahko zapišemo s 30-imi znaki takorekoč vse kar mislimo in čutino.

 

 

KAROLINA je pisava, ki jo je uvedel Karel Veliki, ko je leta 768 vzpostavil cesarstvo. Na dvoru je ustanovil SKRIPTORIJ – pisalnico in celo šolo, kjer so se učili umetnosti lepopisja. Karolina je tedaj postala vzor pisave za tedanjo celotno Evropo, njene črke pa so še danes v rabi kot male tiskane črke.

Pisavo COPPERPLATE so razvili angleški kaligrafski mojstri okoli leta1700. Svojo lepoto in dovršenost je dosegla v začetku 18. stoletja. Ta stil pisanja pa je postal univerzalen šele v 19. stoletju, ko je zelo veliko ljudi postalo pismenih.

 

 

Poslovna, promocijska, protokolarna ali osebna darila pridobijo na vrednosti in pomenu, če je dodano posvetilo ali lepe želje, izpisane ročno s kaligrafsko pisavo. Karolino priporočam k izdelkom iz čebeljega voska, k čipkam pa bomo seveda pisali v pisavi Copperplate.